V rezervni sklad lastniki vplačujejo mesečno, sredstva pa vodi upravnik na posebnem računu, ki je ločen od njegovega poslovnega računa. Sredstva se porabljajo le za poravnavanje stroškov vzdrževanja, potrebnih izboljšav in nujnih vzdrževalnih del ter za odplačevanje posojil, ki so bili najeti v te namene in za zalaganje stroškov izterjave plačil v rezervni sklad. Etažni lastniki nimajo pravice zahtevati povračila sredstev vplačanih v rezervni sklad, niti nimajo pravice zahtevati njegove delitve. Če etažni lastniki ne plačujejo v rezervni sklad, lahko upravnik v imenu in za račun etažnih lastnikov sproži postopek izvršbe. Z denarjem v rezervnem skladu upravlja upravnik. Denar je shranjen na posebnem računu, ki v primeru stečaja upravnika ni del njegove stečajne mase, niti ne morejo nanj poseči upravnikovi upniki. Denar lahko nalaga zgolj v depozite pri bankah, državne obveznice in vrednostne papirje centralne banke.

Najnižja višina prispevka, ki ga mora plačevati posamezni etažni lastnik v rezervni sklad, je določena na osnovi površine posameznega lastniškega dela (stanovanja), starosti nepremičnine in rekonstrukcije nepremičnine. Starost nepremičnine se ugotavlja enkrat letno. Glede na starost se nepremičnine uvrščajo v 4 starostne razrede, ki so podlaga za izračun višine prispevka v rezervni sklad. V prvem razredu so nepremičnine do vključno 10. leta starosti, v drugem od 11. leta do vključno 30. leta, v tretjem od 31. leta do vključno 60. Leta, v četrtem razredu so nepremičnine starejše od 60. let. Če je bila na nepremičnini opravljena celovita rekonstrukcija, se šteje, da je starost nepremičnine v prvem letu po rekonstrukciji 5 let. Če je bila izvedena delna rekonstrukcija, se šteje, da je starost nepremičnine v prvem letu po rekonstrukciji 20 let. Za nepremičnine, ki so v prvem starostnem razredu (do vključno 10 let starosti) prispevka v rezervni sklad ni treba plačevati. Za nepremičnine v drugem starostnem razredu je najnižji prispevek 0,20 €/m2, v tretjem 0,25 €/m2 in v četrtem 0,30 €/m2 mesečno.

Energetsko učinkovita prenova predstavlja celovit pristop, s katerim dosežemo vsaj 30 % zmanjšanje rabe energije glede na izhodiščno stanje. Tak cilj lahko dosežemo, če pri načrtovanju prenove, izvedbi del in v fazi uporabe upoštevamo naslednje korake: 1. Ovoj stavbe z dodatno toplotno izolacijo (TI) izveden brez toplotnih mostov, in čim bolj zrakotesen, 2. Vgradimo sodobne ogrevalne in prezračevalne sisteme z vračanjem toplote odtočnega zraka, ki za svoje delovanje potrebuje čim manj električne energije. 3. Če namestimo nizko-energijska okna z dobrimi lastnostmi za prepuščanje dnevne svetlobe, ki hkrati omogočajo senčenje v poletnih mesecih in preprečujejo pregrevanje prostorov. 4. Sončna energija za pripravo sanitarne tople vode lahko zmanjša rabo energije za pripravo tople vode za 50 %. 5. Namestitev fotovoltaičnih (PV) modulov za proizvodnjo električne energije, kar vpliva na energijsko bilanco stavbe. 6. Primerna izbira energenta – alternativni viri in sistemi, kjer je to izvedljivo. 7. Pasivno hlajenje stavb.

Pomen posameznih segmentom pri energetsko učinkoviti zasnovi oz. prenovi Zgornja slika prikazuje hierarhični odnos posameznih segmentov oz. delov energetsko učinkovite prenove. Pri vsem tem ima zalo veliko vpliv kakovost izvedbe posameznih delov in vzdrževanje sistemov, ki so vezani na učinkovito rabo energije v objektu.